Terminologija na področju aktivnosti in terapije s pomočjo konja ter modeli razdelitve

Precej dolgo se je za različne oblike uporabe konja za osebe s posebnimi potrebami uporabljal enotni izraz terapevtsko jahanje (angl. Therapeutic horseback riding, nem. Therapeutisches Reiten), ki je združeval hipoterapijo (področje nevrofizioterapevtske obravnave s konjem), pedagoško-terapevtsko jahanje/voltižiranje (aktivnosti, ki so izhajale s področja pedagogike in psihosocialne rehabilitacije) in športno jahanje za osebe s posebnimi potrebami. Meje med posameznimi podzvrstmi so bile jasno določene in postopki precej standardizirani. Kasneje so začele nastajati tudi nove oblike terapevtskih obravnav z uporabo konja, ki so temeljile na povezovanju s področjem delovne terapije, psihologije, psihoterapije, psihiatrije ...

Pojavile so se težnje, da bi namesto izraza terapevtsko jahanje vpeljali izraz terapija s pomočjo konja (Equine Assisted Therapy). Razlog za spremembo je predvsem v tem, da terapevtski učinki ne izhajajo le iz jahanja konja, ampak se veliko terapevtskih ciljev lahko dosega tudi ob konju - z opazovanjem in negovanjem konja, z učenjem ob konju ter druženjem s konjem. Iz tega stališča je izraz terapevtsko jahanje res bolje nadomestiti z izrazom terapija s pomočjo konja - TPK.

Terminologija in modeli razdelitve