UTRINKI S III. SREČANJA V OKVIRU »Usposabljanja terapevtov in pomočnikov terapevtov za izvajanje terapije s pomočjo konja«

Težko pričakovano tretje srečanje med 28. in 30. marcem je minilo kot bi trenil. Dogajalo se je veliko zanimivega, naučili smo se ogromno...

1. dan

Za petkovo srečanje smo izbrali drugo, malce »drugačno« lokacijo. Nekaj pred 10. uro smo se dobili pri pohorski vzpenjači in se »nabasali« v gondole, ki so nas popeljale do cilja - v hotel Bellevue na Pohorju.

Pričeli smo s predavanjem »Psihoterapija s pomočjo konja«, ki ga je pripravila Erna Lülik, inštruktorica jahanja za osebe s posebnimi potrebami in terapevtka za pedagoško-terapevtsko jahanje, diplomirala pa je tudi iz propedevtike.

Nato smo že težko pričakovali naslednjega gosta... Predavatelj predmeta »Psihologija konja« je namreč Prof. Dr.Frank O. Ödberg z »Oddelka za prehrano, genetiko in etologijo« z Veterinarske fakultete belgijske Univerze v Ghentu. Prof. Ödberg je tudi predsednik Laboratorija za etologijo. Tudi sam je dresurni jahač, in sicer zagovornik tako imenovanega »akademskega stila jahanja«, ki sloni na tradiciji baročne šole jahanja iz 18.stoletja, ki je po francoski revoluciji leta 1789 zaradi zapiranja institucij tradicionalnih jahalnih šol in drugačnih trendovskih premikov začela izumirati.

Na kratko bi ga lahko opisali kot izredno zanimivega, vsestransko razgledanega človeka, strastno predanega konjem ter delu in raziskavam na tem področju. S svojim zanosom je »nalezel« tudi udeležence predavanja, ki so z odprtimi usti in ušesi prisluhnili njegovim tezam in znanstveno podkrepljenim teorijam.

V prvem delu predavanja je spregovoril o vedenjskih problemih, ki jih srečujemo pri konjih. Omenjal je hlapanje, medvedno hojo, igranje z jezikom, udarajanje z nogo, nevrotično kroženje po boksu... in druge stereotipije, ki se razvijejo zaradi zdolgočasenosti konj. Konj namreč ni narejen zato, da bi 24 ur na dan preživel v hlevu in drugih zaprtih prostorih. Na omejevanje svobode reagira s stresom, ki privede do fizičnih in vedenjskih motenj. Po eni izmed teorij je funkcija stereotipij, da organizem obvladuje pred stresom. Rešitev oziroma preprečevanje stresa pri konjih lahko dosežemo s primerno oskrbo (izbira ustrazne prehrane, ustreznega hleva) in ustreznim ravnanjem s konjem. Poudarja, da je najprimernejša nastanitev za konje odprti hlev oziroma skupni boksi, v katerih so konji v stiku z drugimi pripradniki črede in imajo možnost, da razvijejo primerne socialne odnose.

V drugem delu predavanja je Prof. Ödberg poskušal prikazati, na kak način stil jahanja vpliva na konjevo počutje. Predstavil je oris stilov jahanja skozi zgodovino, izpostavil dobre in slabe strani ter analiziral posledice, kako »umetno« ustvarjen naslon vpliva na anatomsko zgradbo konjevega telesa in njegovo splošno počutje med delom.

Napovedano peturno predavanje smo še podaljšali, vse do 20. ure zvečer, ko je zadnja gondola odpeljala v dolino... in bili deležni še nočne romantike ob pogledu na razsvetljeni Maribor...

2.dan

Čakal nas je zanimiv dan v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava... Ob 9. uri zjutraj nas je prijazno sprejela Ida Jurgec, vodja defektološke dejavnosti in nam razkazala prostore za terapije... Marsikdo od udeležencev bi kar ostal v prostorih za sprostitev in pomiritev, kjer te svetlobni in zvočni učinki, bobneča ležišča, viseče mreže, in vodne postelje popeljejo k prvobitnim občutkom varnosti in sprejetosti... Prav tako varno in sprejeto pa se zagotovo počutijo tudi trije islandski konjički, ki domujejo v prikupnem lesenem odprtem hlevčku in se noč in dan prosto sprehajajo po velikem travniku, obrobljenem s smrekovimi gozdički.

Že prejšnji dan je vsak izmed udeležencev dobil opis jahača, za katerega je moral pripraviti načrt za terapevtsko obravnavo s pomočjo konja, tako da smo brez težav pričeli z vajami. Zapovrstjo so prihajali jahači in vsak izmed udeležencev se je za približno 25 minut vživel v vlogo terapevta, poskušal vzpostaviti stik s svojim jahačem, ga pripraviti do tega, da sta skupaj očistila konja in mu pomagal na konjev hrbet... Ob zaključku dneva smo zbrali vtise in se pogovorili o delu, težavah in zanimivih prigodah vsakega posameznega udeleženca, ki se je prizkusil v vlogi terapevta. Vsi smo se strinjali, da smo pridobili ogromno novih izkušenj.

Najbolj vztrajni so se zvečer dobili še na bowlingu in dokazali, da so nepremagljivi,

3.dan

Dan se je pričel z zanimivim predavanjem zdravnice fiziatrinje Ivice Flis Smaka, ki nam je predavala poglavje o razvoju motoričnih vzorcev in vzpostavila razliko med normalnim in patološkim na področju motorike. Dopoldanski del predavanj je nadaljeval psihiater Miroslav Berić, ki nam je skozi klasifikacijo duševnih motenj in bolezni sistematično in izčrpno orisal, s čim vse se utegnemo srečati pri našem delu. Popoldne smo znova preživeli v Jahalnem centru Starošince, kjer smo opravljali vaje iz psihoterapije s pomočjo konja. Analizirali smo kar drug drugega, saj stara modrost pravi »Šele ko spoznaš sebe, si sposoben poznati tudi drugega.«

Naše spoznavanje se bo nadaljevalo konec aprila, v neki daljni državi nekje na severu, kjer je pol leta dan in pol leta noč... - Švedska, prihajamo!

še slike!