Poročilo z II. strokovnega posveta o razvoju terapevtskega jahanja
Po toplem sprejemu ob kavi in domačih dobrotah je vse zbrane nagovoril direktor MKZ Rakitna, Peter Koščak. Nato je moderatorka posveta in članica uprave Fundacije, Ida Jurgec, udeležence povabila k ogledu dokumentarnega filma »Ko konji spregovorijo« v produkciji Fundacije. Po njenih besedah »nas je film čustveno ogovoril, da bi se zavedali, da se ukvarjamo z zelo lepim, a odgovornim delom, in naj bo v tem duhu tudi ta posvet!«...
Švedska strokovnjakinja za področje terapevtskega jahanja, Pia Tillberg, je svoj prihod morala žal odpovedati, zato je bila s svojim delom predavanja (predstavitev skandinavskega modela razdelitve polja terapevtskega jahanja ter primerjavo med švedskim in slovenskim izobraževanjem terapevtov) prisotna le preko internetne konferenčne povezave.
Pri obravnavi aktualnih tem, ki je potekala v obliki delavnic, se je razvila živahna razprava. Udeleženci so se, razdeljeni v delovne skupine, poskušali opredeliti, katera shema razdelitve polja terapevtskega jahanja bo obveljala v slovenskem prostoru, oblikovali so smernice za izobrazbo terapevtov, smernice za bivalne pogoje konjev in prostorske standarde za izvajanje terapij, predlagali so uvedbo enotnega evidenčnega kartona, ki se bo lahko uporabljal za evidentiranje poteka terapevtskega jahanja znotraj vseh institucij v Sloveniji in bo služil sistematičnemu zbiranju podatkov ter beleženju učinkov in zasledovanje doseženih ciljev. Največ pozornosti je pritegnila predstavitev novega programa "Izobraževanje terapevtov za izvajanje terapij s pomočjo konja", ki so ga pripravili sodelavci Fundacije NAZAJ NA KONJA in ga verificirali preko Socialne zbornice Slovenije. Izobraževanje, ki bo steklo jeseni, je prvo tovrstno usposabljanje terapevtov v Sloveniji.
V popoldanskem delu prvega dne strokovnega posveta smo slišali zelo zanimive prispevke o izkušnjah iz prakse in organiziranosti terapevtskega jahanja znotraj različnih organizacij. S prispevki so se predstavili naslednji udeleženci:
- Monika Zadnikar, dipl.fiziot., spec.nevrofizioterapije, hipoterapevtka v ZUIM KAMNIK:
"Izobraževanje hipoterapevtov v Sloveniji"
- Cirila Burja, dipl.fiziot., spec.nevrofizioterapije, hipoterapevtka v ZUIM KAMNIK:
"Hipoterapija v ZUIM Kamnik"
- Tanja Šafranko, prof.def. v ZDVU dr. Marijana Borštnarja Dornava:
"Konj – moj prijatelj"
- Elizabeta Fijavž, dipl.spec.ped.:
"Organizacija in izvajanje terapevtskega jahanja na OŠ Glazija Celje"
- Emilija Jeza, dipl.del.ter., in Nataša Lačen, prof.športne vzgoje:
"Terapevtsko-pedagoško jahanje v CUDV Črna na Koroškem"
- Katarina Mavec, univ.dipl.psih.:
"Predstavitev psihoterapije s pomočjo konja v okviru novega programa v MKZ Rakitna"
- Tanja Petrovič, dipl.vzg.pred.otrok, članica Fundacije NAZAJ NA KONJA
"Študija primera: Vpliv terapevtskega jahanja na psihofizične sposobnosti treh deklic s posebnimi potrebami"
- Pegi Zakrajšek, prof.def., članica Fundaciej NAZAJ NA KONJA
"Učitelj, ki hrza"
Po formalnem zaključku prvega dne smo - utrujeni, a zadovoljni, poklepetali še ob banketu, nato pa se peš podali na večerni sprehod po čudoviti okolici Rakitne.
V drugem dnevu strokovnega posveta smo prisluhnili dvema predavateljema. Petra Kramarič, dr.vet., zaposlena na ljubljanski Veterinarski kliniki za konje, je spregovorila o primerni oskrbi za konja, saj konj ni športni ali terapevtski rekvizit, temveč živo bitje, ki potrebuje določeno skrb in primerno nego. V svojem prispevku je zajela tudi pregled pogostih bolezni in poškodb, s katerimi se srečujemo pri delu s konji.
Iztok Humar, mednarodni trener dresure, pisec knjige "Njegovo veličanstvo konj" in borec za pravice živali se je dotaknil teme "Odnos med konjem in človekom" in orisal pot, ki je konja in človeka združila v harmonično prijateljstvo. Opozoril je tudi na licemerstvo, ki se pojavi, ko naš prijatelj konj več ni sposoben služiti človeku in ga le-ta po desetletju vdanosti, pomoči in lajšanja težav odpošlje na zadnjo postajo - klavnico. Pozval je k prizadevanju, naj se te stvari končajo in predstavil idejo o pokojninskem skladu za konje.
Sledil je odhod do Domačije Kandare, kjer sta nas sprejela brata Janez in France z družinama. Ogledali smo si njuno domačijo in čredo prijaznih konj, ki sta jih v večini vzredila sama. Iztok Humar je prikazal način dela z mladim konjem, ki še ni vajen lonže, povedal je, kako ocenjevati korak konja in katere lastnosti upoštevati pri izbiri konja za terapevtsko delo.
Ko smo zaključili, nas je čakala dišeča domača enolončnica in slasten jabolčni zavitek, ki so ga nekoč delale naše babice. Tako smo siti, zadovoljni in s prijetnimi vtisi zaključili letošnji strokovni posvet - v vednosti, da nam tematike za uresničevanje smernic v praksi še zlepa ne bo zmanjkalo...
pa še nekaj slik...
|