Kaj je terapevtsko-pedagoško jahanje in voltižiranje?
Odkar je človek udomačil konja, mu le-ta služi kot pomočnik, partner, prijatelj. To dejstvo je v zadnjih nekaj desetletjih postalo odločilen adut pri razvijanju terapevtskega jahanja. Terapevtsko-pedagoško jahanje in voltižiranje pomeni terapijo ob konju, s konjem, na konju, s pomočjo konja. Izhaja iz različnih pedagoških, psiholoških, psihoterapevtskih, rehabilitativnih in socialno-integrativnih terapevtskih pristopov.

Konji v igri in soočanjih z otroci nastopajo kot pedagogi, ki »vzgajajo« na skorajda samoumeven način in uporabnikom omogočajo:

• da iz ljubezni do živali »premagajo« sami sebe, saj konj potrebuje nego in hrano vsak dan, neodvisno od vremena in brez izjem,
• v obojestranskem pristnem stiku pridobivanje tako pozitivnih kot negativnih izkušenj,
• izpolniti prosti čas, ki ga sicer tratijo z dolgočasjem,
• stik z enako mislečimi vrstniki, ki se praviloma razvije v dolgoročna prijateljstva.

Kdo izvaja terapevtsko-pedagoško jahanje in voltižiranje?
Izvaja ga pedagog-inja ali psiholog-inja, specialni in rehabilitacijski pedagog-inja (defektolog-inja, specialni pedagog-inja - zaradi sprememb v stroki se za isti profil pojavljajo različni nazivi), socialni pedagog-inja, ki so opravili dodatno izobraževanje na področju terapevtsko-pedagoškega jahanja in voltižiranja ter pridobili status inštruktorja jahanja, ki ga podeljuje Slovenska konjeniška Akademija. Tudi terapevtsko-pedagoško jahanje se izvaja pod zdravniškim nadzorom. Zdravnik poda mnenje o primernosti jahanja za vsakega udeleženca terapevtskega jahanja posebej.

Za koga je primerno terapevtsko-pedagoško jahanje in voltižiranje?
Terapevtsko-pedagoško jahanje in voltižiranje je primerno za otroke, mladostnike in odrasle...

• osebe z motnjami v duševnem razvoju,
• slepe in slabovidne,
• gluhe in naglušne,
• osebe z govorno – jezikovnimi motnjami,
• gibalno ovirane osebe
• osebe s primanjkljaji na posameznih področjih učenja
• osebe z motnjami vedenja in osebnosti.

Učinki terapevtsko-pedagoškega jahanja in voltižiranja

Vplivi na razvoj senzomotoričnega področja:

• izboljšanje ravnotežja, koordinacije in reakcijskih sposobnosti
• izboljšanje drže
• sprostitev
• zaznavanja svojega telesa in vzpostavljenje kontrole

Vplivi na razvoj emocionalno-kognitivnega področja:

• poviševanje koncentracije
• izboljševanje motivacije
• zaznavanje razpoloženj in prepoznavanje reakcij drugih živih bitij
• sprejemanje, priznavanje in premagovanje strahov
• krepitev občutka samozavesti in zaupanja v lastne zmogljivosti
• zvišanje frustracijske tolerance
• občutek zadovoljstva

Vplivi na razvoj socialnega področja:

• učenje pravilnih reakcij v vedenju
• učenje sprejemanja drugih živih bitij
• izgradnja občutka odgovornosti
• prepoznavanje in upoštevanje skupno postavljenih pravil
• učenje sklepanja kompromisov
• učenje ponujanja in prejemanja pomoči
• zmanjševanje agresivnosti
• izgradnja prijateljstva in vzpostavljanje zaupljivih odnosov do konja, terapevta in drugih prijateljev jahačev